OSTATI ALI ITI?

Zelo velika skodelica kakava …

Občutek, da se kar nič ne premakne in da spet z neko staro energijo in urami in urami igranja pridne punčke poskušam doseči nekaj, kar ni čisto v stiku z mano. Da spet poslušam druge, kaj bi naj bilo dobro zame oziroma, da moje zdravljenje ni čisto moja organska kreacija.

In spet nešteto tehnik, za katere nisem prepričana, če služijo svojemu namenu.

Pa sem začutila, da potrebujem predajo. Da se ne trudim in trudim in trudim, kar je bil nekako moj vzorec vse življenje, in zaradi katerega sem že dobesedno na smrt utrujena.

In tako sem prosila Izvor in dušo naj prevzameta tole zdravljenje. Naj mi predata vsa sporočila, ki jih rabim vedeti in naj me vodita.

In tako sem zgolj ležala in ležala. In prvo vprašanje, ki je prišlo do mene, je bilo KAJ POTREBUJEŠ V TEM TRENUTKU?

Odgovor, ki je sledil je bil, da objamejo vsako celico mojega telesa z ljubeznijo. Da resnično čutim, da sem vredna ljubezni, in da je vsak del mene vreden ljubezni.

Pri tem je bilo res najbolj ključno, da sem šla iz razmišljanja in akcije v resnično sprejemanje. In sem začutila vso to ljubezen. Prosila sem še dušo/izvor, da tudi vsak moj organ dobi tisto zdravljenje, ki ga potrebuje. In nato, ko sem si dovolila začutiti vso to ljubezen, se je avtomatsko pokazala rana nezaupanja med mano in Izvorom ter dušo, ki je sicer že precej stara, se je pa poglobila v zelo težkem obdobju nekaj let nazaj, ko sem dejansko izgubila zaupanje vase in v svojo dušo.

Pa smo malce zdravili to povezavo.

Naslednje vprašanje, ki je nato avtomatsko sledilo, je bilo: SI SPLOH ŽELIŠ ŽIVETI? Kakšno prihodnost pričakuješ?

Še pred tem pa je vsa ta ljubezen, ki sem jo prejemala s strani vesolja, odprla tiste dele mene, ki resnično globoko ljubijo. In ki so to počeli v kar nekaj situacijah. In nekako sem začutila, da če sem zmogla ljubiti kar nekaj "nepopolnih" ljudi, in sem jih, ali jih še ljubim z vsem žarom svoje duše, kljub temu, da so vse prej kot popolni, potem verjetno tudi sama ne rabim biti popolna, da se ljubim. In sem nekako začutila, kako je ta ljubezen do sebe dejansko res odločitev. In sem se odločala, vedno znova, da ljubim vsak del mene, ki je prišel do moje pozornosti.

In če se sedaj vrnem na vprašanje, če si želim živeti, sem seveda morala oditi v to obdobje, kjer sem izgubila tisto željo po življenju. Bilo je ob zaključku nekega odnosa, že nekaj časa nazaj, ko so se razbile nekatere moje iluzije oziroma dejansko se je prekinila neka možna časovnica, ki me je pred prihodom v to življenje, precej motivirala, da sploh pridem sem. Ali pa je šlo zgolj za veliko neuresničenih želja in obljub iz drugih realnosti, časov, prostorov, življenj. Kakorkoli, po prekinitvi tega odnosa, sem se tudi sama znašla pred velikim ničem, kjer nisem imela pojma, kaj naj počnem s tem življenjem, še manj pa sem ga želela živeti. In posledično sem kar nekaj časa težila in težila, da bi zapustila ta planet. Seveda energetsko, dejansko ne bi tega nikoli naredila bližnjim, prav tako pa tudi vem, da s tem ne bi ničesar niti rešila, niti spremenila, še vedno bi se morala soočiti z vsemi temi delci sebe, le da še telesa za to ne bi imela. Kakorkoli, moja motivacija za to življenje takrat, je bila zelo nizka. In čeprav sem glavnino zacelila, je en del še vedno ostal.

Ta pa se je nanašalo tudi na prepričanje, da je moški iz tistega odnosa edini moški, s katerim sem lahko srečna v odnosu. Pustimo za trenutek racionalni absurd tega. Ampak dokler moj notranji otrok in moje nezavedno v to verjame, toliko časa to predstavlja resnico, ne glede na to, v kolikšni meri je vse to skregano z vsemi realnostmi. In ker je moje nezavedno še vedno v to globoko verjelo, hkrati pa je moja dušna želja, zaradi katere sem na tem planetu, v veliki meri vezana na partnerstvo, in na razvoj svetih partnerstev, je to definitivno vplivalo na mojo željo ostati tukaj. In ker si definitivno želim ostati tukaj, in spremeniti sliko svoje prihodnosti, zaradi katere sem si ustvarjala situacije kot je tale, sem skupaj z dušo in izvorom začela kreirati in raziskovati nove dušne pogodbe, za to, da si dovolim razvijati in izkusiti novo partnerstvo, ki bo temeljilo na medsebojni ljubezni. In ja, definitivno, si želim odnosa z nekom, ki zmore tako videti kot sprejeti vse dele mene, in seveda jaz njegove. Nekoga, ki si globoko želi partnerstva in družine. Nekoga, ki konstantno dela na svojem razvoju ter je v stiku s sabo, svojimi čustvi in občutki. Prav tako si tudi jaz želim biti nekdo, ki je lahko v odnosu prisoten in ljubeč ter ki si dovoli čutiti in izkazati svoja čustva. Vse to pa se konstantno odslikava skozi ljubezen in prisotnost v vsakem stiku, tudi če se od zunaj marsikaj dogaja, ključno je, da je to občutek, ki je nosilen in ki je temelj vsega skupaj. Seveda v kombinaciji z intenzivno, vendar nežno in lahkotno, sveto seksualnostjo v ozadju, ki predstavlja enega izmed virov ljubezni in zavesti za celoten planet. Seveda pa mora biti za to tudi oseba, ki mi je dušno zelo blizu in ob kateri se počutim varno in domače.

Pa verjetno še marsikaj bi dodala, ampak ravno to razmišljanje in raziskovanje svojih želja, brez blokad, in hkrati odkrivanje tega, kakšna partnerka v tem trenutku želim in zmorem biti, ter kje so moje blokade do čistega izražanja in sprejemanja ljubezni, me je popeljala precej nazaj na Zemljo. Zelo pomembno je torej v vsem tem procesu zdravljenja odkriti tudi, zakaj si pravzaprav sploh želimo ostati na tem planetu.