Ni ga čez jutranjo prakso. Jaz sem se tej praksi zelo dolgo upirala, dokler ni enkrat postala najbolj neprecenljiv del moje realnosti.
Sama se rada najprej povežem z Zemljo, ji pošljem ljubezen in hvaležnost. Nato enako naredim za Izvor, Boga, Kreatorja. Se zahvalim za nov dan. In potem prosim Boga, da mi pomaga udejanjiti, karkoli že želim udejanjiti ali zaceliti v tistem dnevu. Prosim ga tudi, da mi pomaga, da pomagam in podprem vse tiste ljudi, ki to potrebujejo, na čim bolj lahkoten način. Temu dodam še nekaj prošenj tistega dne, prav tako pa v svoj dan povabim tudi samoroge, prednike, zmaje, vodnike, vendar zgolj tiste, ki služijo zakonu ljubezni in sodelujejo z izvorom ter delujejo v najvišje dobro vseh.
Smiselna jutranja in večerna praksa je tudi postavitev stebra svetlobe naše energije, zemeljske energije in Izvora, ki nas podpira čez celoten dan.
Dejansko pa je vsakršna iskrena povezava s sabo in z vesoljem ter tisti čisto ta pravi iskren pristen pogovor vedno dobrodošel. Zjutraj, zvečer in kadarkoli tekom dneva.
Vsaka jutranja praksa je svoja kreacija. Lahko je tudi zgolj objem sebe, lahko je ples, lahko je karkoli … Zadnje čase je recimo petje in mantranje na poti v službo in zdravljenje sebe skozi čarobno prakso zvoka. Pač karkoli, da me prestavi v svetost tega dneva in tega trenutka, in v stik z energijo ljubezni.
Comments