ŽELJE MOJEGA TELESA

Eden izmed bolj posebnih in svetih trenutkov je bil tisti, ko sem dobila domov semena marelic. 

Marelice torej. Takoj ko sem ozavestila, kaj vse se dogaja z mojim telesom, sem se lotila raziskovanja prehranskih in drugih dopolnil. Izbrala sem tudi 18 urni dnevni post, kar pomeni, da sem jedla zgolj 6 ur dnevno. Pa še to bolj lahkotno, in če sem že v osnovi pristašica vegetarijanske prehrane, sem tokrat to zamenjala za vegansko. In imam rahlo tendenco, da obsesivno kupujem in raziskujem stvari, ko mi je nekaj res pomembno in se znajdem v stiski. Pri vsaki stvari sem sicer spraševala telo, če bi to želelo.

Izbrala sem tehniko, ko se telo, ko je nekaj zanj resnica, avtomatsko nagne naprej in če ni, se nagne nazaj. (Sicer ta tehnika ni vedno stoprocentna, saj lahko s svojimi željami vplivamo nanj, nanj lahko vplivajo tudi prepričanja, prav tako moramo telo tudi razmagnetiti ali hidrirati, če se na vzorčna vprašanja, kot je moje ime je (vaše ime) nagnemo nazaj, ali se telo, ko trikrat rečemo ja, ja, ja, nagne nazaj namesto naprej.)

Tako lahko naredimo za vsako hrano, torej vprašamo telo, če bi jo želelo, ali za vsako prehransko dopolnilo. Moje telo je izbralo več različnih dopolnil, jedlo veliko peteršilja, si zaželelo reishi gobe, sem pa dodala tudi precej vitaminov in mineralov. Dnevno sem, podobno kot že prej, pila vodo s klorofilom. Seveda tudi nisem mogla brez svoje skoraj dnevne doze ceremonialnega kakava. 

Prav tako, čeprav najprej telo res ni bilo lačno, zaradi posledic bolezni, je kasneje želelo vedno več hrane. In večina jo je bilo zdrave, vendar sem ugotovila, da je bila zelo malo primerov, ko je telo dejansko potrebovalo hrano ter zelo veliko, ko je potrebovalo ljubezen. Tako da pri konstantni želji po hrani sem telesu najprej dala brezpogojno ljubezen, nekaj dotika in v večini primerov ga je to nasitilo, saj ni potrebovalo drugega kot to. 

Vendar, vau, koščice marelic. Sicer imam zelo dober stik s telesom, če ga seveda poslušam, kar se v primeru dela ni zgodilo, zaradi česar sem sploh pristala v tej situaciji. In posledično energetsko in zelo intenzivno čutim, kako moje telo odreagira na nekaj, če mu je všeč in koliko nečesa potrebuje. Pri semenih (ki so v večjih dozah res strupena) je bila ta reakcija bolj intenzivna kot kadarkoli prej. Dejansko sem, ko sem pojedla prvih pet, začutila, kako se je moje celotno telo sprostilo. Kako močno olajšanje in hvaležnost je bila s strani telesa, ja, posluša me, v redu bom.  In potem sem prav čutila, kako je moja simptomatika srbenja in utrujenosti počasi začela izginjati. Kako se je telo balansiralo in ohlajalo, ko je dobilo tisto, kar potrebuje. V vseh delih telesa, kjer sem posledice najbolj čutila, sem prav avtomatsko čutila, kako se ti deli zdravijo. Nepredstavljivo. 

Seveda ničesar ne obljubljam, kajti odločitev vsakega telesa in duše je lahko drugačna. Skoraj vedno je situacija tudi izrazito kompleksna in v bistvu je celotna knjiga ravno zaradi tega, ker je zdravje mnogo bolj kompleksen pojem in ker je pri resnejših boleznih po navadi zgodba v ozadju tista, ki jo telo želi povedati. Nekaj nam sporoča. Nečesa ne zmore več nositi. Nekaj se je ujelo. Zaradi nečesa ni srečno. Energija duše ne teče skozenj. Čustva so ujeta. To so razlogi, ki pripeljejo do vsega in razlogi, ki se jih moramo nujno lotili.

Je pa seveda telesen segment, sploh ko zbolimo, eden ključnih motivatorjev, da po eni strani začnemo samoraziskovanje in po drugi, da pa vseeno dobimo energijo za delo na sebi. In to velja za vse bolezni, ne zgolj za tisto, ki je tesno povezana s koščicami marelic. In seveda vsakršno raziskovanje tega je izključno na lastno odgovornost, je pa moje telo začutilo, da bi želelo tri krat dnevno pojesti pet koščic. Je pa seveda vsakršno telo drugačno. Sem pa kasneje prišla tudi do 60 koščic, pa vmes imela obdobja, ko jih sploh nisem jedla, tako da sem se precej igrala s tem, je pa res, da sem se vedno držala omejitve nekje največ 6 na uro.

In ja, nič od tega ni nadomestilo za posvet zdravnikom, pri čemer, zdravniki in znanstveniki, ki to berete, prosim. Vem, da ste nekateri ujeti v sistem in vem, da je bilo zaradi tega uničenih nekaj najuspešnejših karier in da so ljudje pristali v zaporu. Pa vendarle, mislim, da živimo v svetu, ko se je energija že tako spremenila, da se določenih stvari in informacij ne da več ustaviti. In dajte se prosim ponovno lotiti teh raziskav.  Kajti hkrati vam ne znam opisati, kako velika žalost, nejevera in jeza me je objela, ko sem ob vsem skupaj tudi začutila in na telesnem nivoju dojela, koliko ljudi je dejansko umrlo in koliko življenj je bilo uničenih zgolj zato, ker se zdravje pač ne splača. Opisujem zgolj mojo izkušnjo energetskega čutenja in samozdravljenja za neimenovano bolezen, ne delim nasvetov, pa vendarle znanstvenike in zdravnike med vrsticami prosim, da preverite, če so te raziskave, ki so bile, padle, ker niso bile učinkovite, ali ker je bil interes kapitala drugje. Sicer pa, medtem ko se trudim ugotoviti obdobje, ko so bile te raziskave najbolj popularne, intuitivno k meni hodi tudi avokado in njegova semena, tako da me res zanima, kaj vse se skriva tudi tam. In še informacija, največ raziskav na temo koščic marelic oziroma izdelave ekstrakta iz le teh oziroma Laetrila, je bilo narejeno v 60. in 70. letih.

Kakorkoli, sicer sem malce naivno pričakovala, da se bo to kar takoj manifestiralo in se bom v parih dneh pozdravila, pa ni bilo čisto tako. Predvsem zaradi tega, ker mi je moja bolezen želela predati vsa svoja sporočila in me prisiliti v polno utelešenje duše ter se je malce bala, da bom po hitrem zdravljenju ponovno padla v staro rutino, ki je pravzaprav ubijala mojo dušo in je priklicala tole bolezen. 

V bistvu sem ves čas predvsem gradila odnos s telesom. Tudi pri marelicah sem ga konstantno spraševala, koliko jih želi. Pri tem pa bi res rada poudarila, da ne gre za to, kaj je ta pravo zdravilo, ampak gre po mojem mnenju za to, da navežemo takšen odnos s telesom, da začutimo, kaj je tisto, kar potrebuje. In to se lahko tudi konstantno spreminja. Moje telo npr. še tri dni nazaj niti trznilo ni ob omembi magnezijevega klorida, potem pa je tri dni kasneje povedalo, da le tega resnično in precej nujno potrebuje. 

To pa je odprlo zanimiv prostor komunikacije, ki je omogočila čiščenje prastarih vzorcev odnosa s telesom. Odkrila sem namreč, da je bil velik del mene prepričan, v skladu z znanimi zmotami v družbi, da moram svoje telo kontrolirati. Tudi moj ego se je bal, da bo izgubil eno izmed svojih vlog in umrl, če bom začela poslušati direktno telo in ne več njega in vse mogoče teorije o zdravem življenju, ki nas spodbujajo k temu, da iščemo odgovore zunaj sebe namesto znotraj. Posledično je sledilo veliko pogovorov z egom, kjer sem ga na ljubeč način sicer najprej poslušala in mu pošiljala ogromno ljubezni, se mu zahvalila za ves njegov trud, vendar mu hkrati omogočila napredovanje na način, da je odslej njegova naloga, da me spomni, da pri telesu preverim, kaj in v kakšnih količinah mu ustreza.

V splošnem se je ob poslušanju telesa začel spreminjati ves moj življenjski slog in večino stvari, vključno s skoraj vso nenaravno kozmetiko, je enostavno odpadlo. Ko se ne zavedamo, lahko igramo prijazne potrošnike, ki kupujejo vse mogoče, ko pa začnemo poslušati in spraševati telo, pa ugotovimo, da večino tega, kar nam ponujajo, ali ne potrebujemo, ali pa nam celo zelo škodi. 

Ampak tale odnos med telesom, egom in notranjim otrokom je dejansko postal izredno zanimiv. Ego je sicer postopoma spuščal tendenco, da kontrolira, čeprav mu to zelo ni bilo všeč. Je pa hkrati telo označil za razvajenega otroka. In dejansko je v veliki meri res. Naše telo namreč predstavlja našega notranjega otroka (lahko tudi dušo in še kaj, ampak ostanimo zaenkrat pri otroku). In to, kako skrbimo za telo, se lahko direktno odraža tudi v tem, kako skrbimo za notranjega otroka. Ga ignoriramo, poslušamo, sprejemamo, so nam njegove potrebe resnično pomembne, ali mu govorimo, daj malo počakaj, samo to ali to še naredim, kupim, ustvarim, pa prideš na vrsto.

Vse to pa je seveda potrebno čiščenja in prenove stika tako z notranjim otrokom kot s telesom. In tako je nastala tale meditacija:

MEDITACIJA ZA TELO

Najprej prosim Boga, Izvor in Kreatorja vsega, kar je; brezpogojno ljubezen, da nas podpre, zaščiti in vodi pri tejle meditaciji/praksi/molitvi. 

Prosim tudi svoj višji jaz in svoj avatar self/Božanski self, da vse od Izvora, Kreatorja vsega, kar je, spusti steber svetlobe Izvora in naše duše, ki popolnoma zaobjame tako naše fizično kot vsa ostala telesa ter gre vse do matere Zemlje. 

Gaja, mati Zemlja, zahvaljujem se ti za vso ljubezen in podporo in hvala, ker skrbiš zame. Prosim, da se energija tvojega srca poveže z energijo mojega srca ter da tvoja energija, skupaj z božansko energijo, zaobjame moje celotno telo.

Mojo dušo, moje višje jaze, moj božanski jaz, Boga, prosim, da mi drži prostor, me popolnoma zaščiti in mi hkrati pokaže in pomaga zaceliti vse tisto, kar mi ne služi več. 

Tokrat se bom še posebej osredotočil/a na odnos med mano in mojim telesom. Prosim Izvor, da prečisti ta moj odnos, ga okoplje v čisti brezpogojni ljubezni, in ob tem vzorci, energije, prepričanja, ki niso v skladu z brezpogojno ljubeznijo preprosto zapustijo ta odnos in gredo k Izvoru vsega, kar je ter se tam transformirajo. 

Prosim tudi, da se enako naredi za odnos med mano in mojim notranjim otrokom. Tudi tukaj, vse, kar ni brezpogojna ljubezen, brezpogojno razumevanje, zapusti ta odnos in gre k izvoru vsega, kar je. 

In sedaj ozavestim, začutim, spoznam, kako sveto je moje telo. Zaprosim tudi Boga, da mi pomaga to videti in začutiti. Da dobim vse tiste kode Izvora, ki mi to pokažejo. Začutim, dovolim si začutiti to svetost, popolnost mojega telesa. In Bog mi pri tem pomaga. Prosimo, da vsi ti vzorci, kode, prepričanja, spomini, energije, ki mi blokirajo, da bi to začutil, videl, utelesil, zapustijo moje telo in gredo k izvoru. In istočasno brezpogojna ljubezen in energija moje duše nadomesti ta izpraznjeni prostor, pride v moje telo na ta mesta. 

In začutim tudi, kako je, ko resnično slišim svojo telesno devo, svoje telo, njegovo modrost, njegovo moč, njegovo svetost. Moje telo predstavlja modrost in moč nešteto generacij. Predstavlja energijo zemlje, energijo narave in hkrati tudi energijo izvora.  Začutim, kako sveta, kako posebna, je ta izkušnja, da sem lahko v telesu. Da lahko izkušam življenje skozi telo. Da smo skupaj na tem čudovitem planetu in da imamo telo. Telo s katerim lahko vidim, vonjam, okusim, čutim, se dotikam, se premikam. Kako popolno je to. 

Prosim tudi, da se iz mojega telesa odstranijo vsi vzorci, vsa prepričanja, vse matrice, vse ideje, vsa religiozna prepričanja, ki ne predstavljajo absolutne božanske resnice. Ki kakorkoli moje telo označujejo kot grešno, kot nepopolno, kot manj sveto, kot neumno, nemočno, kot stvar brez lastne inteligence. Kot nekaj, kar je manjvredno od duše, nekaj, kar je treba nadvladati, uničiti, oblikovati. Vsa ta prepričanja, vsi ti vzorci, naj zapustijo moje telo. V tem primeru prosim tudi Boga, da nadzoruje ta proces, da se zgodi varno, lahkotno in  da vse te vzorce zamenja brezpogojna ljubezen in resnica dejanskega izvora, brezpogojne ljubezni, Kreatorja ali Kreatorke vsega, kar je.

Spuščam vsa prepričanja, vse vzorce, da moje telo ni sveto. In potem grem s pozornostjo zavestno po celem telesu in ponovno prevzamem to povezavo, zgradim, blagoslovim ta odnos na novo skozi oči brezpogojne ljubezni. Začutim svetost in popolnost svojih nog (dotaknem se jih). Začutim svetost svojim spolnih organov. Če zaznam, da je  ostalo še kakšno prepričanja, kakšen vzorec, da moja spolnost ni sveta, ga pošljem k Izvoru. Grem naprej na predel svojega trebuha in notranjih organov ter začutim svetost le teh. Nato do mojega prsnega koša, tudi tega blagoslovim in tukaj še posebej poskušam dojeti, kako božansko popolno, sveto, čarobno, magično je moje telo. Dotaknem se hrbta in hrbtenice. Tudi tega blagoslovim, začutim to nežno ljubečo povezavo z njim. Nato grem do rok, tudi tukaj se dotaknem vsake roke, začutim njeno svetost, popolnost; jo blagoslovim in grem na predel vrata in glave. Spet se dotaknem vsakega dela, začutim ta izraz božanskosti, ki ga ta del telesa predstavlja. 

Ko se resnično zavem moči, modrosti, vedenja, ki ga moje telo ima; dejansko ostanem popolnoma brez besed.

Sedaj še nekajkrat naredim sveto molitev Hooponopono za odnos s svojim telesom. 

Telo, žal mi je, da te nisem videl/a do sedaj in da nisem videl/a, kako popolno božansko si.  Prosim odpusti mi. Hvala. Ljubim te. 

Telo, žal mi je za vse, kar sem ti naredil/a, pa ni temeljilo na ljubezni; ali za vse, kar sem dovolil/a drugim, da so ti naredili, pa prav tako ni izhajalo iz ljubezni. Prosim odpusti mi. Hvala. Ljubim te. 

Telo, žal mi je. Prosim odpusti mi. Hvala. Ljubim te. 

Hvala. Hvala. Hvala.